Župnija KRKA

Zeloverjetno je, da je na mestu današnje krške cerkve stalo pogansko svetišče, ki je bilo pozneje spremenjeno v krščansko cerkev in okoli leta 525 posvečeno sv. Kuzmu in Damjanu. Glanerji, nasledniki krških gospodov, so leta 1444 na Krki sezidali kapelo sv. Jurij in ustanovili kaplanijo. Lata 1395 je bila župnija Šentvid pri Stični z vsemi vikariati in podružnicami, med katerimi je spadala tudi Krka, podarjena stiškemu samostanu. Krška župnija je bila ustanovljena 1657. V 18. stoletju je bila Krka najbolj sloveča božja pot na Kranjskem. Ljudje so romali predvsem ob veliki noči in ob binkoštih. Za vso množico ljudi, ki je prihajala na Krko od vsepovsod je postala stara cerkev seveda pretesna, zato so jo leta 1707 začeli predelovati. Sedaj je v cerkvi sedem zidanih oltarjev, postavljen je še hrastov oltar, obrnjen k ljudstvu. Je najpomembnejša baročna stavba iz srede 18. stol. na Dolenjskem in je kot kulturni spomenik visoke vrednosti tudi zaščitena. Krška cerkev ima velik baročni oltar s kipi apostolov Petra in Pavla, v tronu pa sv. Kozme in Damjana. Pred tronom je slika sv. Kozme in Damjana, ki jo je narisal Matevž Langus leta 1851. Notranjost cerkve je poslikal slikar Janez Moro iz Furlanije. Arhiv krške župnije hrani precej dragocenega zgodovinskega gradiva. Rojstno-krstne knjige segajo do leta 1676, mrliške do 1734 in poročne do 1770. Ohranjenih je 19 zvezkov urbarskih zapisnikov od 1618 do 1846. Prav tako so ohranjeni zapisi o ozdravljenih in uslišanih na Krki od leta 1646 do 1784 v latinščini ali nemščini, en sam zapis je v slovenščini na listku, ki se je ohranil v knjigi iz leta 1747.